Nudimo kakovostne in hitre prevode v 12 svetovnih jezikov:
- angleščina,
- češčina,
- francoščina,
- hrvaščina,
- italijanščina,
- madžarščina,
- makedonščina,
- nemščina,
- poljščina,
- ruščina,
- srbščina,
- španščina.
Prevodi vseh vrst besedil: besedil oglaševanja, EU-besedil, finančnih besedil, IT-besedil, letnih poročil, ostalih besedil, poslovnih listin, pravnih besedil, revizijskih poročil, sodno overjeni prevodi,…
Sodno overjeni prevodi
Sodno overjene prevode opravljajo sodno zapriseženi prevajalci, ki so z odločbo Ministrstva RS za pravosodje imenovani za stalne sodne tolmače. Sodno overjen prevod potrebujemo za prevode: poslovnih dokumentov, finančnih poročil, dopisov, rojstnih listov, spričeval, diplom, pogodb, izpisov iz sodnega registra, certifikatov, delovnih dovoljenj, različnih vrst potrdil. Dokumenta sta povezana s trakom in opremljena z žigom sodnega tolmača, ki zagotavlja, da je prevod natančen ter ustrezen.
POTEK PREVAJANJA
- Sprejem naročila: Po prejemu naročila se z naročnikom dogovorimo o posebnostih, jezikovni kombinaciji, načinu posredovanja besedila oz. gradiva ipd.
- Sprejem gradiva oz. besedila: Po prejemu gradiva oziroma besedila preverimo naravo in vsebino besedila ter stopnjo zahtevnosti. V tem delu se z naročnikom dogovorimo o roku izdelave prevoda.
- Razporeditev prevoda: Gradivo je posredovano ustreznemu prevajalcu, ki je specializiran za področje naročila. Prizadevamo si, da posamezno gradivo prevede en prevajalec, kar pa je odvisno od časovne omejitve.
- Prevajanje: Prevode opravljajo visoko specializirani prevajalci s področja, ki ga zahteva naročilo.
- Lektoriranje: Po predhodnem dogovoru z naročnikom lahko prevedeno gradivo tudi lektoriramo, kar posebej priporočamo pri javnih objavah besedil.
- Sodno overjen prevod: Na željo naročnika opravimo sodno overitev prevoda, kar se je treba dogovoriti že ob naročilu prevoda.
- Oblikovanje besedila: Besedila tudi oblikujemo glede na želje naročnika, kar se dogovorimo ob naročilu.
- Izročitev: Opravljeno delo posredujemo po dogovoru: elektronska pošta, z navadno poštno pošiljko (natisnjeno) ali na posnetih medijih. Po izročitvi smo ob morebitnih vprašanjih dosegljivi 24 ur dnevno.
Vsi jeziki po enotni ceni!
Živ, Jure, spregledal sem, da vaš ktaenomr čaka potrditev, se opravičujem za pozen odgovor. Vidi se, da imate izkušnje na tem področju, zato me še toliko bolj veseli odgovoriti.Jure, nikjer ne pravim, da besedilo na spletu MORA biti dolgo. Pravim pa, da ne velja, da MORA biti kratko. Pravim, da je potreba po kratkosti (ker ljudje nimajo časa brati) le mit.Prepričan sem, da trdo upoštevanje mita o kratkosti besedil odnese veliko kupcev. To trdim na podlagi izkušenj, zato za tem mirno stojim. Opazil pa sem, da veliko častilcev mita nikoli ne poizkusi z daljšim besedilom in je njihovo prepričanje zgolj teoretično. Veliko njim se zdi logično , da ljudje nimajo časa brati, zato niti ne tvegajo z daljšim besedilom. Tudi prav.Zanimivo je tole s časopisi. Že pred leti sem ugotovil, da je način branja prodajnih besedil presenetljivo podoben branju člankov v časopisu. Morda zaradi podobne borbe za našo pozornost. V časopisu se različni članki borijo za našo pozornost, prav kakor se različna prodajna sporočila borijo za to, da jih opazimo, preberemo in kaj naredimo. Knjigo res preberemo precej drugače in z drugo motivacijo. Bi pa rekel, da je stranka lahko zaradi usodnosti branja prodajnih sporočil (hej, gre za njen denar) morda še bolj pozorna in natančna, kot če se zgolj kratkočasi z branjem časopisa.Raziskave je treba pazljivo pretehtati. Če neka raziskava pravi, da ljudje večinoma preberemo 20 % besedila na strani, kaj to pomeni? Če ima stran le 100 besed, bi potem moralo 20 besed že prodati neznancu nekaj za denar? Globoko se priklanjam tistemu, ki to zmore, jaz ga ne poznam. Po drugi strani pa 20 % od 1000 besed pomeni 200 besed z njimi pa je zagotovo možno kaj prodati. 20 % naj bi bilo povprečje in povprečja so hudič. Tisti, ki preberejo manj kot 20 % besedila, najverjetneje niso kupci. Stvar enostavno ni zanje (tudi mene težko prisilite, da bi bral dalje, če ugotovim, da mi nekdo poskuša prodati poročno obleko). Verjamem, da tisti, ki potem tudi kupijo, preberejo več. To pa je toliko, kot jim je potrebno, da se jim prebudi zaupanje in želja ne nujno 100 % besedila.Googla nikakor nisem okrcal, saj pravim, da je trditev, da ima rad besedila po 300 besed, zgolj mit. Google pridno bere tudi precej daljša besedila.Glede njegovih prodajnih strani pa si mislim dvoje:1. Njim niti ni treba veliko razlagati, saj večinoma pridemo nanje že ogreti in na pol prepričani. Google praktično ne prodaja svojih storitev, prodajajo jih naši prijatelji in znanci in blogerji, ki nas opozorijo na neko storitev in nas navdušijo zanjo. Pa še cena je precej ugodna: 0 EUR. 2. Video pa je pravzaprav dokaz, da za nakup potrebujemo čas. Ker če ljudje nimamo časa brati , od kje nam čas, da gledamo nekaj minutne video posnetke? Video je le druga, privlačna oblika prodajnega nagovora iz besed pač niso zapisane, ampak govorjene.Popolnoma se strinjam z vami, da za prodajna besedila NI TREBA pisati cele romane leporečja. To bi bil mit. Treba je napisati natanko toliko, da bralca spreobrnemo v stranko. Pa kolikor besed je že potrebno.